Studio za bioenergijo in radiestezijo Štefan Titan, (02)539 1737
bioenergetik Štefan Titan, radiestezijski pregled
tel.: 02 539 1737
 
TERAPIJA POŠKODB IN DEFORMACIJ HRBTENICE

Ogromno se vas je v življenju že srečalo s težavimi, ki izhajajo iz poškodb ali deformacij hrbtenice. Težave povzročajo zdrsi vretenc in medvretenčnih diskov, ter spreminjanje loka hrbtenice in njeno sesedanje (glej članek). Zaradi tega pride do pritiska na živce, ki izstopajo na tistem mestu iz spinalnega kanala.
Te poškodbe povzročajo bolečine v čisto drugih delih telesa, kot bi jih večina ljudi pričakovala.
Tako prihaja do
    - vrtoglavic,
    - motnega in dvojnega vida,
    - migren,
    - bolečin, otekanja in mravljincev v ekstremitetah (roke in noge),
    - težav s srčnim utripom,
    - nihanja krvnega pritiska,
    - bolečin v prsih in občutka tesnobe,
    - zbadanje v trebusni votlini,
    - bolečine v trebuhu,
    - težav z presnovo,
    - težav z zbranostjo in kasneje psihičnih težav
    - itd...
O vaših konkretnih težavah se lahko pomenimo po telefonu (02)5391737, ali na pregledu.

S terapijo, ki jo izvajamo SAMO PRI NAS, lahko ozdravimo, ali olajšamo, večino težav, povezanih z poškodbami ali deformacijo hrbtenice. Pogoj za uspeh je pravočasnost izvajanja terapije. Zato ne čakajte in ne odlašajte z zdravljenjem. Vsak zamujeni dan lahko pomeni razliko med uspešnim ozdravljenjem in bolečinami.

Terapije, ki jih izvajamo pri rehabilitaciji hrbtenice, so plod lastnih izkušenj, raziskav in dela. Nihče drug ne izvaja podobnih terapij... V strokovni literaturi so jo poimenovali Titanova metoda ali Titan therapy. Ne nasedajte ljudem, ki se hvalijo, da so se učili zdravilskih tehnik pri nas. To tehniko izvajava samo midva z mojim sinom.
MOŽGANSKI ŽIVCI, NJIHOVA VLOGA IN POSLEDICE NEPRAVILNEGA DELOVANJA

V prejšnji številki glasila smo spoznali, kako lahko okvara vratnega dela hrbtenice vpliva na možgansko deblo in  možganske živce, v tej številki pa bom za lažje razumevanje naštel pomembne funkcije, ki jih opravljajo možganski živci in težave, ki v zvezi z njihovo poškodbo lahko nastanejo.
Možganskih živcev, ki izhajajo neposredno iz možganov, je dvanajst parov. Vsi razen dveh, so povezani z jedri v možganskem deblu. vsi ti živci potekajo iz lobanje, skozi različne odprtine in se delijo v veje, preko katerih se pošiljajo čutilni podatki iz organov, ali prenašajo sporočila in spodbujajo žleze. Nekaj jih ima tudi gibalne funkcije.
PRVI MOŽGANSKI ŽIVEC
Prvi možganski živec prenaša občutke voha iz nosa v možgane. Oba vohalna živca odkrivata vonjave z dlačicami- receptorji. Živčna vlakna se združujejo v dve strukturi imenovani, vohalna betiča. Iz njiju potujejo živčna vlakna v vohalno središče v možganih. Posledice poškodb v zatilju, ali možganskem deblu ( vrat)je, da prizadeti izgubi čut za vonj, ali mu ta oslabi. Največkrat pa je posledica okarakterizirana kot poškodba obnosnih sinosov, ki se pojavi zaradi številnih vnetjih, kar je zmotno in v številnih primerih ne drži.
DRUGI MOŽGANSKI ŽIVEC
Drugi možganski živec je vidni živec, ki ga sestavlja skupek milijon živčnih vlaken, ki prenašajo dražljaje z mrežnice v možgane. Vidna živca se križata za zrkli. Poškodbe prvega ali drugega vratnega vretena laho povzroči poškodbo vidnega živca, kar vpliva na vid. Sicer pa na vid vplivajo tudi drugi vzroki, kot so: vnetje živca, očesni ali možganski tumor, osteoporoza, multiploskleroza itd. Zato je pri ugotavljanju vzroka potrebna natančna diagnoza.
TRETJI, ČETRTI IN ŠESTI MOŽGANSKI ŽIVCI
Tretji ali okulomotorični živec vzpodbuja motorične dejavnosti. Živec nadzoruje mišice, ki premikajo zrklo, krčijo zenico in mišice, ki dvigajo zgornjo veko. Četrti živec se imenuje trohlearni, ki izhaja iz srednjih možganov- dela možganskega debla in prehaja v očesne jamice in oskrbuje zgornjo poševno mišico, kar omogoča obračanje očesa navzdol in navzgor.
Živec abdducens ali šesti možganski živec, oživčuje stransko očesno mišico, ki obrača zrklo nazven. Ta živec izvira iz ponsa, dela možganskega debla in poteka po lobanjskem dnu. Prav zaradi dolge poti po lobanjskem dnu pogosto prihaja do njegove poškodbe pri trkih, padcih, posledice pa so, dvojni ali motni vid in škiljenje.
PETI MOŽGANSKI ŽIVEC
Levi in desni izhajata vsak iz ene strani ponsa ( dela možganskega debla) in se vsak deli na tri glavne  veje, ki se nato razvijejo v obsežno živčno mrežo. Ta živec posreduje občutke z obraza, lasišča, nosa, zob, ustne sluznice, zgornjih vek, sinusov in prednji dveh tretin jezika. Njegova naloga je tudi krčenje žvekalnin mišic in uravnavanje količine sline in solz v ustreznih žlezah. Poškodba pri naletu, padcu, ali osteoporozi povzroča zobobole, vnetne bolečine čeljusti, drevenenje ali bolečine v licu, poveča izločanje ustne sluzi, kar povzroča stalno močno prisotnost sluzaste tekočine v ustih in žrelnici, težje odpiranje ali zapiranje očesnih vek, ter pekočo bolečino, ali občutek otrlosti na jeziku. 
SEDMI MOŽGANSKI ŽIVEC
Tudi ta živec izvira iz ponsa in podaljšanega hrbtnega mozga, ki pa oba pripadata možganskemu deblu. Ta živec širi svoje veje na obraz, vrat, žleze slinavke in zunanje uho. Obrazni živec ima ima gibalno in čutno funkcijo. Nadzoruje vratne, obrazne mišice, čelne mišice. Spodbuja tudi podčeljustično in podjezično slinavko. Okvara obraznega živca, ki ga največkrat označi poškodba  (vzroki isti kot pri ostalih) povzroča oslabelost obraznih mišic, ki lahko prehaja tudi v drevenenje ali bolečino, občutek za okus, prekomerno izločanje sluzi v ustno votlino, oteženo požiranje, pogosto pa se pojavlja tudi suho pokašljevanje.
OSMI MOŽGANSKI ŽIVEC
Osmi možganski živec, vpliva na ravnotežje in sluh. Ta živec, ki se imenuje Vestibulokohlearni, prenaša čutne dražljaje iz notranjega ušesa v možgaane, v katere vstopa med ponsom in podaljšano hrbtenjačo. Deli se na dva dela, akustični ali slušni del in ravnotežni del. Prvi del živca prenaša čutne dražlaje iz polkrožnih kanalov notranjega ušesa, ki skrbi za ravnotežje. Drugi pa za sprejemanje zvoka v slušne centre možganov, kjer dražljaje zaznavamo kot zvok.
Poškodba vratnega dela hrbtenice: zdrs, osteomalacija, skrivljenost in druge poškodbe, vplivajo na to, da določeni del hrbtenične kosti pritisne na podaljšano hrbtenjačo, kar povzroči najprej šumenje, slabši sluh in v končni fazi oglušelost in hude vrtoglavice.
DEVETI MOŽGANSKI ŽIVEC
Deveti možganski živec, ali glosofaringealni izvira iz podaljšanega hrbtnega mozga in pošilja svoje veje v jezik, obušesno slinavko in žrelo. S tem oživčuje vse omenjene dele. Ta živec ima čutilne in motorične funkcije. Vpliva ali prevaja občutke za okus, deluje na zadnji del jezika, uravnava izločanje sline in nadzira gibe žrelnih mišic.
Poškodbe vratnega dela hrbtenice in s tem  podaljšek hrbtnega mozga povzroča, prekomerno slinjenje, ali suha usta, zmanjša občutek za okus, vpliva na požiranje,( oteženo) povzroča suho kašljanje in občutek draženja v grlu.
DESETI MOŽGANSKI ŽIVEC
Deseti možganski živec imenovan vagus je najdaljši možganski živec in glavni del parasimpatičnega živčevja. Je najdaljši in najbolj razvejan lobanjski živec. Izvira v delu možganskega debla, ki se imenuje medulla oblongata, poteka skozi vrat in prsi v trebušno votlino in s svojimi vejami oživčuje številne pomembne telesne organe. Grlo, žrelo, sapnik, pljuča, srce, velik del prebavil in žile. Ker sem o njem že veliko pisal, bom tokrat omenil le težave, ki naastanejo zaradi okvare, ali blokade vagusa. Vagusa sta dva levi in desni, ki edina ne potekata skozi hrbtenjačo temveč po zunanjem delu vratu, zato sta oba kraka izjemno občutljiva na udarce v vrat.
Ker veje vagusa oživčujejo mišice grla in sapnika, pride pogosto do težav pri požiranju, pojavlja se kašljanje, kihanje in motni ali hripavi glas. Kadar pride do pritiska na vagus zaradi vratnega dela hrbtenice in s tem na srčno mišico, se pojavlja aritmija,( nihajoč krvni tlak)  čezmerna aktivnost živca vagusa povzroča prekomerno izločanje  želodčne kisline, kar povzroča razvoj razjed. Naslednja težava so  prebavne motnje ( zaprtje), ker deluje tudi na mišice zapiralke v danki, zadnika in krožno mišico mehurja, se pri številnih pojavlja  progosto, ali celo nečuteče odvajanje urina in blata. Vagus deluje tudi na elastičnost ožilja, predvsem zaklopke v venskih žilah, ki se pogosto prehitro širijo, postanejo neelastične, kar zmanjša pretok krvi po venskih žilah in zatekanje nog.
ENAJSTI MOŽGANSKI ŽIVEC
Enajsti možganski živec, ali Akcesorni. Ta živec se od ostalih razlikuje po tem, da le en del tega živca izhaja iz možganov, večji del pa iz hrbtnega mozga. Tisti del, ki izhaja iz možganov oživčuje mišice na nebu in mišice žrela in grla. Poškodba ali blokada tega živca največkrat povzroča disfonijo ( oteženo govorenje) in oteženo požiranje. Tisti del, ki izhaja iz hrbtnega mozga pa oživčuje nekatere dolge mišice vratu, zgornjega dela hrbta, obračalko glave in veliko trikotno trapezno mišico. Poškodbe tega živca, do katere lahko pride zaradi udarcev, padcev ali operacije vratnih bezgavk, pa povzročijo ohromelost navedenih mišic, kar pogojuje bolečino v ramenih, rokah, vratu. ( trdi vrat)
DVANAJSTI MOŽGANSKI ŽIVEC
Dvanajsti možganski živec ali hipoglosus je podjezični živec izvira iz možganskega debla, prehaja skozi lobanjsko bazo in teče okrog žrela v jezik. Ta živec nadzoruje gibe jezika. Poškodbe tega živca so sicer redkejše, najpogostejše pa so zaradi zdrsa drugega, ali tretjega vratnega vretene, kar navadno ohromi ena polovica jezika, ali drugače povedano trdi jezik in otežen govor.

[PREGLEDI][HRBTENICA][O NAS][CENIK][CLANKI][KJE SMO][KNJIGA]
Obiščite nas na naši novi facebook strani
30 let
všečkajte nas