Gibamo se po čudovitem Krasu, iščemo in najdemo pristne točke Mati Gaje. Hodimo ob reki Glinščici, se spuščamo v skrivnostno jamo v bližini Beke in začutimo energijo cerkve v Ocizli. Vikend polno zanimivih krajev, polno energije naše skupine šolarjev se končuje tudi z globokimi vtisi v mojo dušo.
Imamo mesec April in prvi dve delavnici sta bile vetrovni, mrzli in mokri. Tokrat smo šolarji polno upanja, da imamo malo več sreče s vremenom. Zato smo se zbrali tule na Kras-u, ki nekakor dopušča že lepše vreme. Ko smo se v Petek zvečer zbrali v domu, je bilo začutiti, da naša skupina vedno bolj postaja ena enota. Začeli smo se spoznavati, zaupati in vsak je tudi našel svoj prostor v skupini.
Sobota ob Glinščici
Celi dan smo si vzeli čas da raziskujemo dolino reke Glinščice. Glinščica je krajša reka na Krasu. Izvira iz slapa, visok 30 metrov in sledi kanijonksi dolini, ki jo je Glinščica izpirala, predenj se izliva v Jadran. . Geološko se v dolini srečata kraška in flišna podlaga, vidni so še tudi stari deli železnice. V celi dolini je bilo mnogo naravnih lepot, Pravi raj za nas mlade geomante. Torej, smo se povezali, da začutimo energijo. Cel prostor ki ga tam ustvari mati Gaja, je poseben. Reka ji daje življenje, kamni in skale so kot moški del in dajejo reki pot in hkrati zaščito. Začutili smo skalo v obliki hrbeta in kasneje sedeli na večjih kamnih. Pri vaji, ki smo jo delali tam, sem imel občutek, da delujejo skale kot mehka vlakna. Kamni delujejo moški, težki in hladni, a so se meni prikazali nežni in mehki kot vata.
Malo kasneje smo hodili po kanijonu in se dvignili gor do kapelice Marije na Pečah. Kdor je iskal spokoro, je šel bos po pečeh, da je našel notranji mir. Zato je to mogoče energetsko težek kraj. Vsekakor smo tam imeli krasen razgled na dolino Glinščice. Na poti dol, smo se še ustavili, da bi občudovali lepoto slapa Glinščice. Še en kratek giro na ankaranski obali, pa smo šli nazaj na večerjo.
Jaz in večina od nas, je že bilo kar utrujenih in dneva še dolgo ne bo konec. Sošolka Maja in Uroš, sta za večer vabila na ceremonijalni kakav. Večer smo šli v energijo kakava, se znjim povezali in zaprosili za kar nam je bilo pomembno ta trenutek. Temu je še sledila sobotna fešta ob glasni glazbi, vsaj čez polnoči.
Reka Beka
V Nedeljo smo šli na pot do reke Beka. Čudovito mala rekica teče skozi čaroben gozd. Šli smo čez most, ki ga je narava ustvarila sama. Točka, z katero smo se povezali. Le malo naprej nas je že čakal stopničkasti slab. Čez kaskade se je razlila voda in nato padla v jamo. Ne vem, a lahko mojo poročilo opiše to pristno energijo, slikovitost in lepoto tega kraja. Voda, ki se kot prve spušča preko kaskad, se nato spusti dol po jami. Jama ima kot portal in daje občutek, kot da bi moška energija odprla jamo in dala reki pot v podzemlje.
Razizskovali in začutili smo naprej. Kmalu smo videl drugo jamo. V to smo se spustili. Skozi nizke in tesne rove je šla strma pot dol v groto. Tam smo šolarji začutili prostor ženske energije, ki jo predstavlja simbolika jame. Po kratki meditacji smo se vrnili na vrh, vsaj je nekaterim od nas bila tesnoba velik izziv…
Zaključek v Ocilzli
Šola geomantije na Kras-u se počasi zaključuje. Šli smo še do Cerkve v Ocizli. Tam smo videli močna drevesa in delali vajo čutenja. Na enem drevesu sem opazil, da so veje nameščene po sveti gemoetriji. No vsaj meni se je zdelo tako. Skupno smo delili te utrinke in zaključevali smo to čudovito delavnico…
Zame je ta vikend bil polno močne energije. Razveselil sem se pristnonsti Mati Gaje, lepega vremena in dobre dinamike v skupini. Ure dolge hoje, čutenje energije in ponočevanje so bile tudi naporne. Tako močno povezovanje je v meni seveda sprožilo tudi osebni proces preobrazbe. Nekaj dni sem se bavil s integracijo le-teh in sem se srečen in polno energije vračal v moje navadno življenje. Veselim se že naše skupine in nasljednje delavnice.
prijavi se na e-novice
novice o zdravljenju in sožitju s naravo…
Thank you for subscribing to the newsletter.
Oops. Something went wrong. Please try again later.
